Naše telo pritegne našo pozornost le, kadar čutimo bolečine. Prvih simptomov večinoma ne jemljemo resno. Običajno jih odpravimo s kakšnim naravnim pripravkom, ali bolečine zatremo s protibolečinskimi sredstvi. Kaj pa storimo, ko bolečine postanejo pogostejše in jih protibolečinska sredstva ne morejo utišati? Takrat pohitimo k zdravniku. Predpiše nam lekarniška zdravila in bolečine izginejo ali postanejo znosne. Juhu, zdravi smo. Ozrimo se okoli sebe. Smo ljudje res zdravi?
Odraščala sem na kmetiji v pristnem naravnem okolju. Spomnim se starejših ljudi, ki so v svojih šestdesetih in sedemdesetih letih polni energije in vitalnega telesa delali na poljih in brez težav opravljali nekatere fizične aktivnosti. Ljudje so imeli bujne lase, znatneje so začeli siveti komaj po šestdesetem letu. Danes je slika povsem drugačna.
Danes ljudi pestijo razne težave od prekomerne teže, umetnih kolkov in kolen, do izpadanja las, glivičnih nohtov in raznih kožnih ekcemov in ognojkov. Telesna pripravljenost in vitalnost vse bolj padata. Zaznati je veliko porast težav srca, ožilja, sladkorne, težav s sklepi, težav s spominom in zgodnjega staranja. Prvi sivi lasje poženejo že v dvajsetih in moške glave vse pogosteje krasi pleša.
Bolj kot opazujem človeštvo, vse bolj vidim, kako naglo pada kvaliteta zdravja. Nobena statistika, ki trdi, da smo ljudje s sodobno medicino dvignili starostno dobo in kvaliteto zdravja, me več ne prepriča. Moje oči vidijo drugačno sliko. Z razumevanjem svojega telesa in spoznanjem, kaj je bolezen in kaj je izvorno zdravje telesa, slika postane kristalno jasna.
Ali je to kar se z našim telesom dogaja, zares bolezen?
O lastnem zdravju smo ljudje bili zavedeni do obisti. Vse kar vemo je čisto nasprotje temu, kar nam sporoča naše telo. Oh, kako smo zavedeni. Da lahko razumemo svoje zdravstvene težave, moramo razumeti, kako deluje naše telo.
Odgovori, ki jih iščemo, se skrivajo v našem telesu, natančneje v celicah. Kar vidimo kot eno telo, je sestavljeno iz več milijard samostojnih celic. Vsaka celica je sam svoj neodvisen organizem, ki ima svoje organe, metabolizem, potrebe, čustva in znanje o svojem obstoju. Da celice lahko delujejo kot eno telo, morajo biti na voljo takojšnji komunikacijski sistemi. Vsaka celica vsako sekundo proizvede na tisoče kemičnih reakcij. Njihovo kemično delovanje med seboj mora biti usklajeno.
Naše telo je zdravo le toliko, kolikor je zdrava vsaka posamezna celica v njem. Ko so celice zdrave, so pod pritiskom, so čvrste okrogle oblike in alkalne v svoji notranjosti. V tem stanju se bakterije in glive v celicah in tkivih ne morejo razmnoževati. Lahko povzročijo le sekundarno poslabšanje zdravstvenih stanj zaradi toksičnosti svojih iztrebkov. Bakterije ne povzročajo okužb, ampak sekundarno toksičnost.
Zdravstveno stanje, ki ga uradno imenujemo bolezen, je skupina simptomov ki povzročajo nelagodje ali bolečino. Za njen nastanek so možni štirje vzroki:
- Poškodba ali travma.
- Prisotnost bakterij in drugih mikrobov, ki povzročijo sekundarno toksičnost.
- Onesnaženost krvi.
- Težave pri sprejemanju ali pošiljanju informacij po telesu.
Razlog iz katerega se razvijejo zdravstvene težave, lahko nastane veliko prej, preden se pojavijo prvi znaki. Prve spremembe se pričnejo v celicah. Kadar v celicah nastanejo težave s sprejemanjem vode ali hrane, celice spremenijo svoje način delovanja, da se lahko s težavami soočijo. Spremenijo procese delovanje na genski ravni, kar se odraža v spremembi delovanja hormonov.
Ker ne čutimo nelagodja, ne vemo, da se to dogaja. Da z našim telesom ni vse vredu, se zavedamo komaj, ko je celična motnja tako huda, da celicam zmanjka možnosti za reševanje težav, in nadzor prevzamejo možgani. Da možgani preprečijo hujše okvare v telesu, sprožijo prisilno oziroma nadzorovano hidracijo prizadetih tkiv in organov. Tkivo oteče, se vname in pojavi se oteklina, ki jo večkrat spremlja tudi vročina.
Zaradi vsiljene vode v tkiva nastane pritisk in pojavita se srbečica in bolečina. Hidracija tkiv je zelo pomembna, saj čisti in hidrira celico, ter ji omogoči, da se lahko obnovi. Ker je prizadeta celica imela premalo vode, so v izogib odpovedi celic, posredovali možgani, ki so glavni nadzor našega telesa.
Ta proces – simptome sodobna doktrina označuje kot bolezen, vendar pri tem ne gre za bolezen, gre za samoozdravitveni proces telesa. Telo aktivira razstrupljevalne sisteme v želji po preživetju.
Pri aktivnem samoozdravitvenem procesu je nujno podpreti telo z ustrezno hidracijo in ustrezno hrano. Celice se bodo očistile, popravile in nahranile. Telo bo ozdravelo. Izzveneli bodo simptomi zdravstvenih težav, torej samoozdravitveni proces telesa se bo zaključil. S tem bo ozdravljena tudi tako imenovana »bolezen«, ki je osnovni razlog slabega počutja, ni pa razlog za same težave v telesu. Slabo počutje je torej posledica zdravstvenih težav.
V kolikor simptome obravnavamo z zdravili, odpravimo le bolečino in slabo počutje, zdravstvene težave (toksičnost ter poškodbe tkiv in celic) pa bo ostale nerešene. Težave bodo ostale znotraj tkiv in celic. Tako imenovana »bolezen« – toksičnost se bo nadaljevala in krepila ter še naprej povzročala zdravstvene težave.
Ste vedeli, da imamo odrasli ljudje do 60.000 različnih toksinov na mm3?!
Bolezen, ki jo v telesu iščemo, so žejne, lačne umazane in poškodovane celice. Simptomi, ki jih zmotno označujemo kot bolezen, so del samoozdravitvenega procesa, ki ga je telo sprožilo samo. To je program telesa za preživetje!
Kadar je naše telo v slabem zdravstvenem stanju, polno toksičnega odpada dovzetno za vdor bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov. Njihova hrana so mrtvi celični odpadki in razni toksini. Ne prehranjujejo se z živimi tkivi. Mikroorganizmi so namreč dekompozitorji v prehranjevalnih verigah. Prehranjujejo se z odmrlimi organskimi snovmi. So mrhovinarji in odmrle organske snovi pretvarjajo v anorganske. V telesu težave pričnejo povzročati zaradi prekomerne razrasti in njihovi izločki povzročajo sekundarno zastrupitev.
Ko so celice v tako slabem stanju, se v njih zadržuje vse več toksinov in pade jim električni naboj. Take celice v svoji notranjosti postanejo kisle. To je idealno okolje za mikrobe. Vendar z zatiranjem mikroorganizmov zdravstvenih težav ne bomo odpravili. S tem smo odpravili posledice, vzroka težav pa ne. Nakopičeni toksini celicam preprečujejo, da bi se obnovile, kar povzroča vse hujše težave, vse dokler v telesu ne nastanejo resne poškodbe tkiv in organov.
Posledica zaviranja simptomov razstrupljanja so kronične zdravstvene težave, hormonske spremembe ter nepopravljive poškodbe in odpovedi organov. Simptomi razstrupljanja so del samoozdravitvenega procesa!
Kadar za zdravljenje koristimo terapije in zdravila sodobne medicine ali kadar uporabljamo tradicionalne zdravilne metode, z uporabo zdravilnih učinkovin, se ukvarjamo le s simptomi, težav NE zdravimo. Do zdravstvenih težav pristopamo simptomatsko, kar pomeni, da simptome ustavljamo. Ko simptome zavremo, se počutimo bolje, mislimo, da smo ozdraveli. Kar smo naredili je izklop signalizacije.
Telesa ne moremo ozdraviti z nobenim zdravilom. Ozdravi lahko le sámo.
Zdravila, tako farmacevtska kot alternativna delujejo simptomatsko, zavirajo simptome. Zaviranje simptomov v principu deluje na način, da celici povzročajo nelagodje. Celice zavračajo snovi, ki jih ne marajo in se nehajo hidrirati. Zaustavitev celične hidracije zaustavi izločanje odpadnih snovi iz celic, kar ustavi pojav simptomov.
Učinkovine v zdravilih in zeliščih celicam povzročajo nelagodje ker so toksične. Glede na velikost človeka se majhne količine pripravkov zdijo kot nekaj povsem nedolžnega in krepilnega. Za celice, ki so mikroskopsko majhne, pa te snovi predstavljajo grožnjo, zato se z ustavitvijo hidracije pred njimi zaščitijo.
Z uživanjem teh učinkovin nismo storili nič drugega kot preprečili celici, da se očisti in obnovi. Celicam smo povzročili stres, zaradi česar so prisiljene svojo energijo usmeriti v ponovno obrambo. Ojačajo svoje membrane, da preprečijo vstop snovem, ki jim škodijo. S tem smo prekinili dovod vode in hrane. Ker so prvotni simptomi nastali ravno kot posledica dehidracije in toksičnosti celic, je zdravstveno stanje sedaj še slabše. Pristali smo v začaranem krogu in naše zdravstveno stanje se bo kronično slabšalo, vse dokler ne bomo dopustili, da se celice hidrirajo, razstrupijo in obnovijo.
Če bomo simptome periodično zatirali bodo bolezni postajale vse obsežnejše, z vse hujšimi simptomi razstrupljanja in hudimi okvarami organov. Poseganje po zdravilih je smiselno, kadar pride do preobsežne razrasti bakterij ali gliv in je telo v preslabem stanju, da bi jih zmoglo obvladati. Vendar je dobro upoštevati, da je po opravljeni terapiji potrebno telesu omogočiti, da se razstrupi in ozdravi. Če tega ne storimo, se bodo bakterije in drugi patogeni vrnili, zaradi vse obsežnejšega skladiščenja toksinov v tkivih pa so poškodbe in odpovedi organov neizbežne.
Kako se celice zdravijo?
Če je je celica poškodovana zaradi toksinov, sevanja ali nevarnih frekvenčnih valov, aktivira gen za celično popravilo. To je celični zdravnik. Znanost ta gen imenuje T58. Ima sposobnost popraviti zlomljen ali poškodovan kromosom, ker ima kopijo genetske aktivacije. Da gen lahko izvede popravilo, ga mora celica aktivirati. Zakaj celica tega vedno ne stori?
Razlog je stres, ki nakazuje, da telo nujno potrebuje energijo drugje. Tako stanje je stanje boj ali beg, v katerem telo daje prednost preživetju pred samoobnovo. Stresa ne povzroča samo strah ampak tudi hrana. Sodobni človek se pretežno prehranjuje z ogljikovimi hidrati. Hidratna hrana ni primarna hrana in je telo za svoje pravilno delovanje praktično ne potrebuje. Da jo telo lahko koristiti, mora aktivirati stresni hormon. Zato prehranjevanje z ogljikovimi hidrati telesu povzroča konstanten stres in preprečuje celicam, da bi aktivirale svoje gene za popravilo.
Kadar je celična okvara huda, zaradi prioritete ozdravitve možgani izklopijo tudi funkcijo hranjenja in energijo preusmerijo v zdravljenje. Živali se v takem stanju umaknejo v temen prostor in samo počivajo do izboljšanja stanja. Pomembnejša od funkcije hranjenja le funkcija obstoja, zato dolgotrajni stres zavira znake bolezni in ta izbruhne v polnem obsegu, ko se telo sprosti. Takrat se celice lahko posvetijo samoobnovi in izbruhnejo simptomi samoozdravitve. Šele takrat spoznamo, razsežnosti svojih zdravstvenih težav.
Naše telo ima izjemne sposobnosti prilagoditve na svoje okolje. Na toksine se prilagaja vse, dokler zmore. Ko se na toksičnost ne more več prilagoditi, pride do odpovedi organov in tkiv, posledica česar je lahko smrt. Takrat so poškodbe celic in tkiv tako hude, da telo ne zmore več opravljati svojih funkcij in, ker ni imelo priložnosti za samoozdravitev, odpove. Nastopi nenadna smrt, kljub temu, da človek ni imel simptomov. Simptomi namreč ne nakazujejo zdravstvenih težav, ampak se pojavijo ko je telo aktiviralo proces samozdravljenja.
Kako si torej povrnemo zdravje?
V času akutnih simptomov je obvezna podpora telesa z zadostno hidracijo nujna, da mu lahko omogočimo čim hitrejše izpiranje odpadnih snovi in toksinov iz celic ter celicam in tkivom omogočimo samoobnovo. S tem preprečimo možnost hujših poškodb tkiv. Celice bodo lahko nemoteno izvajale proces razstrupljanja in popravil. V očiščenih in hidriranih celicah se ponovno vzpostavi visok električni naboj, vzpostavi se pritisk in njihova notranjost se ponovno alkalizira. Ko se vse to zgodi, se proces ozdravitve zaključi.
Bakterije ali glive v alkalnem okolju brez hrane ne preživijo. Tudi kadar je bakterija v nekem tkivu prisotna, ne bo povzročala škode. Zdrave celice so namreč elektro polarne. To pomeni, da so navzven pozitivno nabite navznoter pa negativno. Enako velja tudi za bakterije. Ker se isti naboj medsebojno odbija, se bakterije celicam ne morejo približati. Če upoštevamo še pravilno delovanje imunskega sistema, mikroorganizmi nimajo nobenih možnosti. Dober imunski sistem zmore elektrificirati in uničiti vse tujke v telesu. Zato bakterije in glive niso in ne morejo biti vzrok bolezni. Težave nastanejo le ob padcu električnega naboja in posledično elektro polarnosti celic, ki ga povzroča toksičnost.
Samoozdravitev je proces. Potreben čas za ozdravitev je odvisen od vsakega posameznika, njegove stopnje toksičnosti in poškodovanih tkiv v telesu. Zdravje vsakogar je odvisno od stopnje celične hidracije. Telo ima super moč, da ozdravi. Mi smo odgovorni zanj.
Na zdravje!