Na katero gorivo pa ti furaš?

Naše telo omogoča delovanje na dve različni vrsti goriva, na osnovno – maščobe ali na alternativno – ogljikove hidrate. Maščobe se pretvarjajo v ketone, ki so maščobno gorivo. Ogljikovi hidrati se pretvarjajo v glikogen, ki je hidratno gorivo.

Telo v svojem primarnem stanju, kot energent za delovanje osnovnih življenjskih funkcij kot so vsakodnevno gibanje, iskanje hrane in prehranjevanje, prebava, presnova, koristi maščobe. Ko se telo znajde v izrednem stanju kot je situacija boj ali beg oziroma boj za preživetje, pade v stres in aktivira sekundarno eksplozivno gorivo, v katerem telo kot energent koristi ogljikove hidrate.

Telo je v takem stanju zelo oprezno in se izredno hitro odziva, zato potrebuje visoke količine energije naenkrat. Ogljikovi hidrati so hitro gorljiva energija in zato delujejo kot energijski buster.

Da so maščobe primarna hrana za človeka na to kaže več dejavnikov. Najbolj očiten pokazatelj so skladišča odvečne hrane, ki jih telo hrani v obliki maščob. Zakaj se zaloga pretvarja v maščobe in ne v beljakovine ali ogljikove hidrate?

Preprosto, ker je maščoba primarna hrana celic. Maščoba podpira vse osnovne funkcije telesa kot so izgradnja in obnova celic, celjenje ran in proizvodnja energije za vsakodnevno življenje. Maščoba je vir energije, ki telo nasiti dolgoročno, saj se v celicah presnavlja počasi in zagotavlja dolgoročen nivo energije. Telo zna s svojimi izvornimi mehanizmi v maščobe pretvoriti vse vrste hrane, tako beljakovine kot ogljikove hidrate.

Zakaj je hidratna hrana alternativno gorivo in ne primarno?

Hidratna hrana je eksplozivno gorivo, saj v zelo kratkem času ustvari veliko energije, a hitro gori in jo telo hitro porabi. To vrsto energije telo potrebuje, kadar v kratkem času potrebuje močan energijski sunek. Ne zmorejo pa hidrati dolgoročno vzdrževati tako visokega nivoja energije. Ena enota ogljikovih hidratov izgori veliko hitreje, energija pa se sprosti veliko hitreje, kot pri eni enoti maščobe. Maščoba izgoreva počasneje in daje konstantno energijo. Zato telo energijo iz hidratov koristi le, kadar nujno potrebuje velike količine energije.

Telo za zagotavljanje svojih potreb po visokem nivoju energije v izrednih stanjih, ogljikove hidrate oziroma glikogen proizvede sámo. Glikogen telo proizvaja iz maščob. Uživanje ogljikovih hidratov za potrebe delovanja telesa zato ni potrebno.

Kako ta proces poteka?

Ko se telo znajde v situaciji boj ali beg, pade v stres. Stresna služba na naše telo vpliva povsem enako. Celicah, ki so v stresu, pričnejo proizvajati glikogen (oblika sladkorja). Sproščati se prične tudi stresni hormon glukagon, ki je potreben, da se beljakovinska vez v glikogenu lahko razbije in iz glikogena se sprosti glukoza.

Telo je v stresu tudi ob večjih fizičnih naporih, težkem fizičnem delu ali ob nenadnem psihičnem stresu in, da se lahko hitro odzove, telo nemudoma preklopi iz osnovnega na alternativno gorivo. Takrat celice ustavijo osmotsko črpalko, se ne hidrirajo niti prehranjujejo, ampak vso svojo energijo usmerjajo v boj za preživetje.

Ogljikovi hidrati zavirajo delovanje osmotske črpalke. Dolgoročno delovanje na alternativno hidratno gorivo povzroča dehidracijo in podhranjenost celic, zato vztrajanje na ogljikovih hidratih kot trajnem gorivu izčrpava telo.

Zakaj v sodobnem svetu naša telesa delujejo pretežno na hidrate?

Ker smo prevzeli prepričanje, da je hidratna hrana primarna hrana za telo in mu jo dajemo nenehno na razpolago. Ker telo dobi ogljikove hidrate v kri, jih je primorano uporabiti.

Z rednim vnosom ogljikovih hidratov v telo, smo spremenili program prehranjevanja. Naše primarno gorivo je nadomestilo alternativno gorivo, ki telo vzdržuje v stanju boj ali beg. Po domače, naše telo je zaradi uživanja ogljikovih hidratov v konstantnem stresu.
Tri dejstva potrjujejo, da je maščoba naša primarna hrana:

1. Če bi telo primarno delovalo na glukozo, bi svoje zaloge utvarjalo v obliki ogljikovih hidratov, da bi lahko vanje kadarkoli posegalo. Vendar skladišči maščobo.
2. Telo tvori glikogen (ogljikove hidrate) le v stresnih situacijah.
3. Ko je telo v stresni situaciji se osredotoča na hitre odzive. Celice izklopijo osnovne funkcije, nehajo hidrirati in hraniti ter aktivirajo prioritetne programe, obrambo. Pade jim električni naboj. Če je stanje dolgotrajno, celice postanejo kisle in zbolijo.

Pa saj jemo tudi maščobe, zakaj jih telo ne koristi? Zakaj telo ne koristi maščobnih zalog?

Telo obeh načinov presnove ne izvaja istočasno. Lahko deluje ali na presnovo maščob v energijo ali na presnovo ogljikovih hidratov v energijo. Na osnovni, maščobni pogon telo preklopi le v popolni odsotnosti ogljikovih hidratov. Zakaj? Program za nujne situacije, boj za življenje, ima vedno prioriteto. Telo je vedno v pripravljenosti, da nemudoma aktivira svoj obrambni sistem za preživetje. Zato ima preklop na hidratni pogon prednost pred maščobnim.

Konstanten vnos ogljikovih hidratov v naše telo vzdržuje aktivno stanje boj ali beg. Telo je nenehno v stresu, saj vnos ogljikovih hidratov spodbuja proizvodnjo stresnega hormona, da se ogljikovi hidrati lahko pretvarjajo v energijo. Zato je večina ljudi nepotrpežljiva, vzkipljiva in nervozna. Pri otrocih hitro opazimo hiperaktivnost, kadar pojedo sladkarije, saj se takrat v telesu sproščajo ogromne količine energije, ki jih telo mora pokuriti.

Običajni prehranski obroki so sestavljeni iz maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Vedno, kadar so v obroku prisotni ogljikovi hidrati, je aktiviran program za presnovo ogljikovih hidratov, zato se maščobe ne morejo pretvarjati v energijo. Določena količina maščob in beljakovin se porabi za gradnike celic, preostanek pa se naloži v maščobne zaloge. Ker je telo zaradi hidratne prehrane v stresu, v tem času obnova celic ne deluje, zato se proces hidracije in samozdravljenja tkiv ni aktiven.

Majhna količina zaužitih ogljikovih hidratov sprosti velike količine energije. Celice ne zmorejo sprejeti celotne količine energenta naenkrat, saj bi se preobremenile, zato porabijo minimalno količino hidratov za energijo, preostanek pa se pretvori v maščobe in se naloži v maščobe. Ker pa energija pridobljena iz ogljikovih hidratov hitro izgoreva, smo kmalu po obroku spet lačni. Naše telo ponovno pošlje zahtevo po hrani.

Posledica uživanja ogljikovih hidratov je, da jemo veliko bolj pogosto, za energijo pa dejansko izkoristimo zelo malo količino vseh zaužitih ogljikovih hidratov. Večina se jih naloži v maščobe, ker je telo sprogramirano na hidratno gorivo, se maščobnih zalog ne bo niti dotaknilo. Pošiljalo bo signale po dodatni hrani (ogljikovih hidratih), vse dokler ga ponovno ne sprogramiramo na njemu primarno hrano.
Marsikdo je prepričan, da telo maščobnih zalog ne more koristiti, a to ne drži. Če želimo zaloge porabiti, je zadeva zelo preprosta. Iz jedilnika za slaba dva dni odtegnemo vse ogljikove hidrate in telo bo enostavno preklopilo na primarno maščobno hrano. S tem bo pričelo kot vir energije koristiti tudi lastne maščobne zaloge. A pozor, med koriščenjem primarne maščobne hrane, ne smemo uživati ogljikovih hidratov, saj se bo telo nanje takoj odzvalo in menjalo program presnove iz maščobnega na hidratni pogon in maščobne zaloge bodo spet ostale nedotaknjene.

Življenje je preprosto, ni pa vedno enostavno. In vendar je vredno!

Naj vam mast gre v slast!

Na zdravje!